…sometimes i wanna call you but i know you won’t be there…
Posted by teiiia | Filed under Uncategorized
mood: LAJF J SAFR!
music: the used - EARTHQUAKE
ta komad me zadne caite u jok sprau…in ja… tko sm se zdei končno spraula pisat…nekatere stvari morm dat iz sebe…vem d me bojo spt sprašval kaj j narobe…sam to so sam ldje k se delajo d so tvoji frendi…sj sam zto tok dvoumno napišem kr je jauno use skp…sam k MORM povedat enm pa ni nbenga…in večinoma sam uni berejo bloge moje k jih sploh ne poznam…pa učas prek msnja govorimo…in zdei sm tko ugotovila d delam zlo vlko napako…in odločla sm se da nbenga k ga ne poznam vč ne dodam na msn al pa VF al netlog…facebook…karkol…ker se j že zgodil d mi je kdo velik pomenu…pa ker mu pač nism mogla u živo tega povedat…se j use spremenil…in sm si lajf zakomplicirala…in pol bla z enm…hotla nardit use skp manj zakompliciran…pa spt nardila narobe…kr karkol nardim, nkol niso usi zadovoln…sam k nekaterm se pač ne da dopovedat kok mi pomenjo…in pol k nočš nč narobe nardit…use poveš…in je glih to najbl narobe…in pol tu jst nebom zadovolna…nevem sj mogoče bi mogla od začetka sam nase mislt…pa k nemorm…in pol sm zmer spt na istem…in vem d če bom tko delala ne bo nkol drgač…sam nism ena od unih k nimajo nbenih čusteu…pa se sam neki pretvarajo…jst se kvečjem pretvarjam da sm happy…ne razumem pa nekterih k se pretvarjajo kok jim pomenš…pol pa nakonc ugotoviš da je use drugač…in d mi sploh neb blo treba usega skp tok zakomplicirat…sam okei…to sm že use enkrt dala skos tk da tadrugič niti ni tok hudo…in ne bom jst tista k se sekira (pa čeprou je tko)…in poskušam bit happy…pa čeprou je težko…in pol se še sprašujem kko je možno zgubit neki kar sploh nimaš?…pa se spt vrnem nzai…in use skp razmišlam od začetka…in spt isto…in prou nemormm več… =’( in ne me zdei prek msnja sprašvat kaj j narobe pa vs shit…pa s tistm “ne sekiri se, sj maš mene…” al pa “sj bo bolš”…s takm mi tud ne bliz hodt…
no tko…usejn mi j č sploh kdo komentira…k brezveze mi j take komentarje brat: “Ko bi se vsaj naučila slovnično pisat, če se že greš enga blogerja igrat.” ne, slounično ne gre. tkole je najlažje pisat kar res čutm. “bot raj vesela, da si živa. Veliko ljudi ima res slabo življenje, ti pa sam iščeš pozornost.” ja, uredu. sj je res d iščem pozornost. k sm jo u u lajfi zmerej dobla premalo. zto SM vesela da sm živa. pa tud ponosna na to d sm mela tako volo u lajfu pa take ljudi okol sebe da sploh sm živa. “Sorry sam… zakompleksana si pa tud u pm.” no ql. sm pač zakompleksana u pm. “teiia, seii bo” no tole “sj bo bolš” pa to…sm že omenla u tem blogu. ne mi bliz s tem hodt.
tole bo useee…sj bi še pisala pa me glava boli…drgač pa nism tok depresiun osebk kokr mogoče dobite občutk k tole berete…sam a ma kak smiseu o veselih stvareh pisat? pa na začetki sm napisala LAJF J SAFR… no ubistvi j žiuljenje lepo…sam tega se čedalje manj ljudi zaveda…sam svet je lep sam za tiste k gledajo nanj z lepe stvari… in to j men uspel…naučila sm se zmer najdt lepe stvari pa čeprou jih u nekaterih stvari res ni…če pa nč lepgga ne naidem si pa rečem d se use nardi z razlogom…pa sm mal u safri…sam pol kmal spt opazm kok j svet lep…če pa ne mi pa drugi pokažejo…in če ne druzga sm usaj srečna d mam take čudovite ljudi okol sebe.huala vm.
teiiia.ma.vas.rada.
